Rex - Toni

Italijanski Titanic

Ladja med Izolo in Koprom

Če ste se kdaj peljali po cesti Izola-Koper ste verjetno že slišali koga omeniti nekakšnega Rexa na pol poti, ali pa vam je kakšen ribič govoril zgodbe o dobrem ulovu, ki ga je tam imel. Morda ste se vprašali zakaj se tako kliče, morda že veste celo zgodbo ali pa samo, da se je neka ladja tam potopila. No, če se bolj podrobno pogleda v zgodovino objekta, ki je dal ime temu območju se da takoj razumeti zakaj se ga še danes ljudje spominjajo.

Rex

Ladja Rex je bila od leta 1931 do leta 1991 največja italijanska čezoceanka. Zgrajena je bila v ladjedelnici Ansaldo di Sestri Ponente v Genovi. Projekt je vodil ladijski strojnik Achille Piazzai, trajal pa je 2 leti in 5 mesecev, izjemno hitro za tako obsežno delo.

Prvič je bila poslana čez Atlantik 27. Septembra 1932, pod vodstvom kapitana Francesca Tarabotta. Avgusta naslednje leto si je priborila prestižni Modri trak, nagrado podarjeno ladji, ki najhitreje prepluje razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom. Nosila ga je do leta 1935, ko jo je premagala francoska Normandie.

Rex je bila kombinacija tedanje vrhunske tehnologije in luksuza hotela s šestimi zvezdicami. Ladja je bila projektirana tako, da je bila zelo dobro zavarovana pred možnostjo brodoloma ali pred vdorom vode.

Nekaj novega, kar do tedaj na tovrstnih čezoceanskih ladjah ni obstajalo, sta bila fizioterapevtski kabinet in solarij.  Tudi za zdravje gostov na ladji je bilo dobro poskrbljeno, saj se je poleg manjših ambulant in lekarn na ladji nahajala tudi manjša  bolnišnica s potrebno zdravniško oskrbo, namenjena predvsem potnikom prvega razreda. Na palubi sta bila dva zunanja bazena ter telovadnica. Skupaj sta sestavljala največji prostor na ladji. Poleg tega so bile na ladji še kapela, udobne restavracije, trgovine, kinodvorane ter gledališča in še mnogo drugih prostorov, ki so potnikom zagotavljale veliko udobje. Ladja je imela celo svojo tiskarno, ki je na ladji redno izdajala svoj časopis z imenom Morske novice.

Vojaški konec

Na začetku druge svetovne vojne leta 1939 sta Rex in Conte di Savoia še običajno obratovala a sta že naslednjega leta morali v pristan v Genovo. Zaradi bombardiranja so se odločili Rexa prestaviti v Trst, nato v Pulj, da bi preprečili Nemcem z njo blokirati tržaško pristanišče. Bila je prebarvana in je nato služila za prevoz ranjencev.

Proti koncu vojne so jo z vlačilci pripeljali v varnejšo lokacijo v Koprskem zalivu kjer je brez posadke dočakala 8. September 1944, ko so jo, ob 11.00 uri dopoldan pričeli obstreljevati angleški Beaufighter letala dokler ni zagorela, štiri dni bila ovita v ogenj in na koncu potonila brez nikakršne slovesnosti. Po vojni je nato bila počasi razkosana in pretopljena v Jeseniških tovarnah.

Danes je od ponosnega ''Kralja'' ostala le še tretina prvotnega ohišja in dokaj bogat spomin, še sploh med italijanskimi sosedi, nam pa zanimiv ostanek zgodovinskega objekta, ki s svojo prisotnostjo bogati zgodbo naših krajev.