Monday, March 23, 2015 | By: Pumovci

TAKARAZUKA REVUE - Ninočka

TAKARAZUKA REVUE

Takarazuka Revue (Takarazuka Kagekidan) je japonsko glasbeno gledališce samih žensk, ki temelji na Takarazuki, v prefekturi Hyogo. Ženske igrajo vse vloge glasbenih produkcij v Broadway stilu in zahodnem stilu ter včasih prilagodijo Shoujo zgodbe (romantične komedije) in japonske pravljice.
Takarazuka Revue je bil ustanovljen leta 1913, hvala nekdanjemu industrialcu, Ichizo Kobayashi, predsedniku železnic Hankyu, oddelek, ki ima železniško progo Hankyu Takarazuka v primestni Osaki, po kateri ima gledališce ime. Ker so pesmi in plesi zahoda zaželi postajati vse bolj priljubljeni in Kobayashi je imel Kabuki gledališče (sami moški) zdaj staro in elitistično, je odločil, da bi  žensko gledališka skupina lahko bila dobro sprejeta.
Takarazuka je imel svojo prvo predstavo v letu 1914 in samo deset let kasneje, je družba postala tako priljubljena, da je dobila svojo lastno gledališče v Takarazuki, tako imenovan Dai Gekij (Grand Theater). Danes ima gledališče v lasti še eno drugo gledališče, gledališče Takarazuka v Tokiu. Trenutno, Takarazuka igra za 2.5 milijona ljudi vsako leto in večina njegovih oboževalcev, so ženske. Ženske Takarazuke, ki igrajo moške vloge, se imenujejo otokoyaku (dobesedno "moška vloga"), medtem ko tiste, ki igrajo ženske vloge, se imenujejo musumeyaku (dobesedno "vloga hčere"). Kostumi, kompleti in luči so razkošni, interpretacije melodramatske. Ne glede na čas predstavljen v muzikalu, v finalu igralke naredijo parado v ekstravagantnih oblačilih ob velikem obsegu in se postavijo v vrsto v Rockette stilu (brcanje v zrak po glasbi). Glavne igralke, ki igrajo tako moške kot ženske vloge, se pojavljajo v finalu z velikimi in težkimi pernatimi in krožnatimi kosi na hrbtu, ki spominjajo na Pariške in Las Vegasove kostume.

POSTOPEK
Preden se postane član ene od skupin v družbi, mora mlada ženska trenirati dve leti na Glasbeni šoli Takarazuka, ena med najbolj konkurenčnih svoje vrste na svetu. Vsako leto se prikaže na tisoče deklet na avdicije, a le 40 ali 50 so sprejete in začnejo vaditi v glasbi, plesu in drami, s sedemletno pogodbo. Šola je znana za njeno strogo disciplino in navado, ki pušča študentkam prvega letnika nalogo življenja vseh prostorov vsako jutro. V prvem letu vsa dekleta trenirajo skupaj, preden se razdelijo med skupinami in izberejo če bodo otokoyaku ali musumeyaku. Tiste, ki se odločijo, da postanejo otokoyaku, skrajšajo svoje lase in se bolj moško vedejo v razredu ter se izražajo v moški obliki.

PREDNOST
V Takarazuki se razlikujejo upperclassmen (starejši člani) in lowerclassmen (mlajši člani): lowerclassmen so igralke, ki pripadajo Takarazuki manj kot sedem let, so zaposlene, ki ponavadi delujejo kot plesalke v ozadju in v Koen Shinjinju (predstave samo za lowerclassmen). Po sedmih letih, lowerclassmen postanejo upperclassmen in od preprostih zaposlenih, postanejo člani s pogodbo.



5 SKUPIN
Takarazuka vključuje 5 glavnih skupin: Cvet (Hana), Luna (Tsuki), Sneg (Yuki), Zvezda (Hoshi) in Nebo (Sora). Poleg teh je dodatna skupina, kateri pripadajo starejši člani, igralke senior, ki niso več reden del ene od skupin, ampak še vedno želijo ohraniti svojo povezavo s teatralno družbo in se občasno vključujejo v predstave ene ali druge skupine. Pet skupin Takarazuke se razlikujejo v stilu in materialu, ki je vsak edinstven.

SKUPINA CVET (Hanagumi)
Skupina cvet se šteje kot "biser" od otokoyaku. Mnoge izmed najbolj priljubljenih nekdanjih in sedanjih Top Zvezd (prva igralka) so nastale v skupini Cvet; njihova uspešnost ima ponavadi več velikih vgradenj, z razkošnimi sklopi in kostumi, in se pogosto izvirajo iz opernega materiala.

SKUPINA LUNA (Tsukigumi)
Skupina Luna kaže, da je dom mladih, pa tudi, da njeni člani so med najmočnejšimi glasovi. Izraz "Oddelek za glasbene raziskave" se pogosto uporablja v izdelkih glede te skupine, ki poudarja pozornost na glasbo. Njihov material nagiba k drami, zahodnim muzikalom in modernim nastavitvam.

SKUPINA SNEG (Yukigumi)
Skupina Sneg velja zagovornik tradicionalnega plesa in opere, da je avantgarda tradicionalnega japonskega gledališča v družbi Takarazuka, ki se nagiba proti zahodnem materialu. To je bila prva skupina, ki je nastopila z Elisabeth na Japonskem. V zadnjih letih je skupina preselila v opere in drame v stilu Luna in Cvet.

SKUPINA ZVEZDA (Hoshigumi)
Skupina Zvezda je dom zvezd Takarazuke. Ta ima skupaj s skupino Cvet veliko priljubljenih otokoyaku. V zadnjih letih, mnogo musumeyaku na videzu v družbi izvira iz skupine Zvezda.

SKUPINA NEBO (Soragumi)
Skupina Nebo je najnovejša skupina Takarazuke, rojena leta 1998, je manj tradicionalna in bolj eksperimentalna. Ko je bila ustanovljena, si je sposodila talente drugih skupin. Nebo je bila prva skupina, ki je zaigrala Phantom (Fantom iz opere) in je imela skladatelja Franka Wildhorna iz Broadwaya, da je napisal partituro. Večina otokoyaku te skupine dosežejo višino skozi 170cm.

Takarazuka je občasno sodeloval s pomembnimi pisatelji, skladatelji in koreografi, ki so ustvariti izvirne vsebine za družbo. Leta 1993 je Tommy Tune napisal, režiral in koreografiral Broadway Boys, ki so spremljali skupino Luna v igri Grand Hotel, medtem ko je v letu 2006, Frank Wildhorn, glasbeni pisec in skladatelj od Jekyll & Hyde in The Scarlet Pimpernel, dal roko skupini Nebo za Never Say Goodbye.


FAN CLUB
Nekatere oboževalke dokažejo svojo zvestobo določeni igralki s tem, da se zberejo v njenem osebnem fan klubu. Člani kluba se lahko opredelijo z nošenjem rute posamezne barve ali obarvane jakne, z napisanim imenom njihove drage. Po predstavah v Takarazuka gledališčih, oboževalke se zberejo v svojih klubih, ki so razporejeni v  vrstah na obeh straneh ulice pred gledališčem, da pozdravijo svoje najljubše, ko pridejo ven. Klubi so organizirani po prednosti igralk: uradniki gledališča naredijo barikade in spremljajo množico; vsakokrat ena igralka zapusti gledališče, skupina v ospredju sedi in vsi ostali sledijo zgledu (nekaj kot val, ki ga vidimo na športnih stadionih), s kasnejšimi intervali stoje in sede. Oboževalke potrpežljivo čakajo in se pogovarjajo, dokler njihova najljubša oseba pride iz gledališča, v popolnem nasprotju spodobno hrupnih konkurenčnih pogosto vsiljivih iskalkah avtogramov, ki čakajo bolj naprej. Je mir, skorajda tesnoben, ki traja tudi ko igralke pridejo ven, nekatere same, druge pa spremlja osebje. Igralke so večinoma oblečene v hlače ali kavbojke z visokimi petami in ščit, da skrije lase (in deloma z sončnimi očali tudi ponoči) in se premikajo vsaka po svoji liniji fan kluba. Namesto, da bi prosile za avtograme, navijačke raje ponudijo kartice, ki so zbrane učinkovito od vsake zvezde, katere lahko rečejo nekaj besed, potem pa nadaljujejo po njihovi poti. Ko se zadnje zvezde pridejo ven in odidejo, tudi fan klub odide v tisini.
100 let kasneje, Takarazuka Revue še naprej daje sanje in navdihe.



"Mi smo dolgo študirale moške in kot posledica te dolge, skrbne in temeljite analize, kaj naredi moškega, ga lahko predstavimo na popoln način. Dejstvo, da smo ženske je druga prednost."

0 comments:

Post a Comment